Kola (lat. Cola)[1] — əməköməcikimilər fəsiləsinə aid bitki cinsi.[2]
İkiləpəlilər ilə əlaqədar bu məqalə qaralama halındadır. Məqaləni redaktə edərək Vikipediyanı zənginləşdirin. Kola (lat. Cola) — əməköməcikimilər fəsiləsinə aid bitki cinsi.
Cola és un gènere de plantes fanerògames amb 163 espècies, pertanyent a la subfamília Sterculioideae dins de la família Malvaceae. És originari d'Amèrica Central. Va ser descrit per Schott & endl. I publicat en Meletemata Botanica 33, l'any 1832. L'espècie tipus és Cola acuminata (P.Beauv.) Schott & endl.[1]
Cola és un gènere de plantes fanerògames amb 163 espècies, pertanyent a la subfamília Sterculioideae dins de la família Malvaceae. És originari d'Amèrica Central. Va ser descrit per Schott & endl. I publicat en Meletemata Botanica 33, l'any 1832. L'espècie tipus és Cola acuminata (P.Beauv.) Schott & endl.
Kola-slægten (Cola), som står tæt på den sydamerikanske slægt Kakao-slægten (Theobroma), er udbredt i det tropiske Afrika med ca. 125 arter. Arterne er stedsegrønne træer med blanke, ovale blade. Her omtales kun de arter, som har økonomisk betydning i Danmark.
ArterDie Kolabäume (Cola) sind eine Pflanzengattung in der Unterfamilie der Stinkbaumgewächse (Sterculioideae) innerhalb der Familie der Malvengewächse (Malvaceae). Sie sind in Afrika südlich der Sahara beheimatet.
Cola-Arten wachsen als meist verzweigte Bäume, die Wuchshöhen von 20 bis 30 Metern erreichen. Die wechselständig an den Zweigen angeordneten Laubblätter sind in Blattstiel und Blattspreite gegliedert. Die Blattstiele besitzen oft im oberen Bereich einen verdickten Pulvinus; sie können auch an ihrer Basis verdickt sein. Die einfachen Blattspreiten sind handförmig gelappt oder gefingert geteilt.[1]
Die traubigen, rispigen oder bündeligen Blütenstände erscheinen seitenständig an den Ästen oder auch Kauli- oder Ramiflor am Stamm. Die Blütenstiele sind meist gegliedert. Cola-Arten sind meist zweihäusig getrenntgeschlechtig (diözisch).[1]
Die Blüten sind meist funktional eingeschlechtig oder manchmal zwittrig. Es ist nur ein Hüllblattkreis vorhanden, die Kronblätter fehlen. Es sind drei bis sieben, meist vier oder fünf kronblattähnliche, petaloide Kelchblätter vorhanden.[1] Es sind fünf bis zwanzig Staubblätter vorhanden, öfters ist ein Androgynophor ausgebildet. Die oberständigen, genäherten, bis zu zehn Fruchtblätter sind frei. Die Narbe ist mehrlappig.
Es werden mehrsamige Balgfrüchte gebildet. Die Samen besitzen teils eine fleischige Samenschale (Arillus, Sarkotesta). Die Samen enthalten kein Endosperm und der Embryo besitzt meist zwei,[1] selten bis zu sieben Keimblätter (Kotyledonen). So viele Keimblätter sind selten, mehr als zwei besitzt z. B. auch Idiospermum australiense.
Alle Cola-Arten stammen aus Afrika südlich der Sahara (Subsahara) und erreichen Madagaskar nicht.[2] Wenige Arten werden in den ganzen Tropen kultiviert; bedeutendste Anbauländer sind dabei Brasilien, Nigeria und die Westindischen Inseln.
Das Zentrum der Artenvielfalt der Gattung Cola liegt in den „Guinea-Congolian“ Regenwäldern West- und Zentralafrikas. Aber es gibt auch Arten in den sie umgebenden tropischen laubwerfenden Wäldern. Und es gibt ein zweites Zentrum der Artenvielfalt entlang der Ostafrikanischen Küste.[2]
Die Gattung Cola wurde 1832 durch Heinrich Wilhelm Schott und Stephan Ladislaus Endlicher in Meletemata Botanica, Seite 33 aufgestellt. Typusart ist Cola acuminata (P.Beauv.) Schott & Endl.[3] Synonyme von Cola Schott & Endl. sind: Bichea Stokes, Chlamydocola (K.Schum.) Bodard, Colaria Rafin., Courtenia R.Br., Edwardia Rafin., Ingonia Pierre ex Bodard, Lunanea DC., Lunanaea Endl. orthographische Variante von Lunanea DC., Siphoniopsis Karst.[2]
Die Zahl der Arten in der Gattung Cola wird kontrovers diskutiert: weniger als 100 bis etwa 125 Arten. In African Flowering Plant Database[4] gelten 103 als akzeptiert und weitere sechs Arten, deren Status unklar ist. Manchmal wird eine Gattung Chlamydocola mit zwei Arten ausgegliedert. Von einigen Arten ist nur wenig bekannt, beispielsweise kennt man Cola buesgenii nur von der Typusaufsammlung.[2]
Die Gattung Cola kann in eine Untergattung Cola (Syn.: Eucola oder Autocola, Schizocola, Chlamydocola, Haplocola, Cheirocola, Protocola, Anomocola) aufgeteilt werden und die Untergattung Cola gliedert man in zwei Sektionen.[2]
Als gesicherte gültige Arten gelten:[2]
Zwei Arten der Sektion Cola, Cola nitida und Cola acuminata, werden extensiv angebaut, um ihre koffein- und theobrominhaltigen Früchte, die sogenannten Kolanüsse, zu ernten.[2]
In Westafrika werden die Kolanüsse gekaut. Früher dienten die Kolanüsse als Geschmacksgeber für Cola-Getränke, sie wurden ursprünglich auch zur Herstellung von Coca-Cola verwendet; dies ist heutzutage jedoch unüblich. Von den Früchten der anderen Arten der Sektion Cola, Cola ballayi, Cola verticillata und Cola sphaerocarpa, wird ebenfalls angegeben, sie seien essbar.[2]
Die Kolabäume (Cola) sind eine Pflanzengattung in der Unterfamilie der Stinkbaumgewächse (Sterculioideae) innerhalb der Familie der Malvengewächse (Malvaceae). Sie sind in Afrika südlich der Sahara beheimatet.
Kolabuumer (Cola) san en plaantenskööl uun det onerfamile faan a Schonkbuumer (Sterculioideae). Jo hiar tu't famile Malvaceae. Jo lewe uun Afrikoo. Diar jaft at amanbi 100 slacher faan.
Cola is a genus of trees native to the tropical forests of Africa, classified in the family Malvaceae, subfamily Sterculioideae (previously in the separate family Sterculiaceae). Species in this genus are sometimes referred to as kola tree or kola nut for the caffeine-containing fruit produced by the trees that is often used as a flavoring ingredient in beverages. The genus was thought to be closely related to the South American genus Theobroma, or cocoa, but the latter is now placed in a different subfamily. They are evergreen trees, growing up to 20 m tall (about 60 feet), with glossy ovoid leaves up to 30 cm long and star-shaped fruit.[1]
Cola is a genus of the Family Malvaceae with approximately 100 to 125 species occurring in the evergreen lowland and montane forest of continental (primarily tropical) Africa.[2] The earliest known evidence of Cola is Cola amharaensis, a well-preserved fossil leaf compression from the late Oligocene Guang River flora of Ethiopia and dated to 27.23 ± 0.1 Ma.[3][4] Kola nuts are seeds harvested from pods, primarily from the species Cola nitida and Cola acuminata.[2] Outside mainland Africa, some species are cultivated for their nuts in Brazil, Jamaica and elsewhere in the humid tropics.
Cola is a genus of trees native to the tropical forests of Africa, classified in the family Malvaceae, subfamily Sterculioideae (previously in the separate family Sterculiaceae). Species in this genus are sometimes referred to as kola tree or kola nut for the caffeine-containing fruit produced by the trees that is often used as a flavoring ingredient in beverages. The genus was thought to be closely related to the South American genus Theobroma, or cocoa, but the latter is now placed in a different subfamily. They are evergreen trees, growing up to 20 m tall (about 60 feet), with glossy ovoid leaves up to 30 cm long and star-shaped fruit.
Kolao (Cola) estas genro de plantoj el familio Malvacoj.
Originale oni apartenigis ĝin al familio Sterkulioidoj (Sterculioideae), sed laŭ sistemo APG II Sterkulioidoj estas konsiderata subfamilio de Malvacoj.[1]
Kolao estas ĉiamverda arbo kun alto ĝis 20 m. Floroj estas malgrandaj, sonoril-formaj kaj kreskas en umbeloj. La frukto estas ledeca aŭ ligneca komponita foliklo el 4 aŭ 5 karpeloj.
La genro enhavas ĉirkaŭ 125 speciojn en tropika Afriko. Kelkaj specioj, plej precipe Kolao brila (Cola nitida) kaj Kolao akrigita (Cola acuminata) estas kultivataj plantoj en Okcidenta Afriko.
Entute oni agnoskas ĉirkaŭ 125 specioj de genro Kolao. Kelkaj el ili estas:
Semoj de kolao (ĉ. 3 cm je diametro), tiel nomataj kolanuksoj estas konataj pro enhavo de kafeino (ĝis 2.5%) kaj teobromino (ĉ. 0.05%). Pro tio ili estas uzataj en farmacio kaj en produktado de freŝigaj trinkaĵoj (Coca-Cola, Pepsi-Cola ktp.).
Kolao (Cola) estas genro de plantoj el familio Malvacoj.
Originale oni apartenigis ĝin al familio Sterkulioidoj (Sterculioideae), sed laŭ sistemo APG II Sterkulioidoj estas konsiderata subfamilio de Malvacoj.
Cola es un género de plantas fanerógamas con 163 especies, perteneciente a la subfamilia Sterculioideae dentro de la familia Malvaceae. Es originario de los bosques montanos de África continental. Está relacionado con el género Theobroma o Cocoa, de Centroamérica.
Fue descrito por Schott & Endl. y publicado en Meletemata Botanica 33, en el año 1832. La especie tipo es Cola acuminata (P.Beauv.) Schott & Endl.[1]
Cola es un género de plantas fanerógamas con 163 especies, perteneciente a la subfamilia Sterculioideae dentro de la familia Malvaceae. Es originario de los bosques montanos de África continental. Está relacionado con el género Theobroma o Cocoa, de Centroamérica.
See artikkel räägib taimeperekonnast; registreeritud joogimärgi kohta vaata Coca-Cola; jookide üldnimetuse kohta vaata koolajook, teiste tähenduste kohta vaata Koola (täpsustus). Koola ehk koolapähklipuu (Cola) on taimeperekond kassinaeriliste sugukonnast.
Koolapähklipuu perekonda kuuluvate liikide seemneid kutsutakse koolapähkliteks.
Koola ehk koolapähklipuu (Cola) on taimeperekond kassinaeriliste sugukonnast.
Koolapähklipuu perekonda kuuluvate liikide seemneid kutsutakse koolapähkliteks.
Cola Afrikako oihan tropikaleko zuhaitz genero bat, familian sailkatzen Malvaceae bat da.
Koolapuut (Cola)[2][3] on malvakasvien (Malvaceae) heimon alaheimoon Sterculioideae kuuluva kasvisuku. Siihen kuuluu noin 100–125 lajia lähinnä trooppisen ilmastoalueen puita. Kaikki suvun lajit kasvavat luontaisina Afrikassa.[4] Kahta suvun lajia viljellään kolapähkinöiksi kutsuttujen siementensä vuoksi.[5]
Koolapuut ovat pienehköjä puita tai pensaita. Suurikokoisimmat lajit kasvavat yleensä enimmillään noin 30 metriä korkeiksi.[4] Suvun lajeilla on usein sekä nystykarvoja, tähtikarvoja että kilpikarvoja.[4]
Lehdet voivat olla sormilehdykkäisiä tai yksinkertaisia ja muodoltaan sormiliuskaisia tai ehyitä. Lehdet ovat ruodillisia ja ruodin kärjessä on usein näkyvästi ruotia leveämpi pullistuma.[6] Ilmaraot ovat tavallisesti lehtien alapinnoilla, mutta joillakin lajeilla myös yläpinnoilla.[4]
Koolapuut ovat usein kaksikotisia, joten erilliset yksineuvoiset hede- ja emikukat kasvavat yleensä eri puuyksilöissä. Jotkin lajit ovat kuitenkin yksikotisia ja joillakin lajeilla on kaksineuvoisia kukkia. Kukat kasvavat lehtihankoihin kehittyvissä kukinnoissa. Kukissa ei ole terälehtiä. Verhiöön kuuluu tavallisesti 4–5 verholehteä. Hedekukissa on 5–12 hedettä yhdessä tai kahdessa kehässä hetiöperässä. Emikukissa on tavallisesti 4–5 emilehteä.[6]
Hedelmät ovat rakenteeltaan kypsinä aukeavia kotia. Niissä on yksi tai useampia siemeniä.[6]
Koolapuiden sukuun kuuluu lajien määritelmästä riippuen noin 100–125 hyväksyttyä lajia.[4] Seuraavia lajeja on pidetty yleensä hyväksyttyinä:[7][8]
Koolapuita esiintyy kotoperäisenä Saharan eteläpuolisessa Afrikassa. Suurimmillaan lajirunsaus on Länsi- ja Keski-Afrikan trooppisissa sademetsissä. Myös Itä-Afrikan rannikolla on runsaasti lajeja.[4][5]
Koolapuiden historia ulottuu ainakin oligoseenikaudelle asti. Vanhin tunnettu sukuun luokiteltu jäännös on noin 28–27 miljoonaa vuotta vanha Etiopiasta löydetty fossiilinen lehti. Koolapuita ei nykyisin enää esiinny löytöalueella Saharan pohjoispuolisessa Afrikassa.[4] Koolapuiden lähimpinä sukulaisina pidetään sukua Octolobus sekä kotopuita (Pterygota).[4]
Koolapuita esiintyy lähes yksinomaan trooppisissa kosteissa ainavihannissa tai puoliainavihannissa metsissä. Ne kasvavat tavallisesti metsän aluskerroksessa latvuskerroksen alapuolella.[4]
Koolapuuta (Cola acuminata) ja Cola nitidaa viljellään ravintokasveina niiden runsaasti kofeiinia ja teobromiinia sisältävien siementen vuoksi. Siemeniä kutsutaan usein kolapähkinöiksi, vaikka ne eivät ole varsinaisesti pähkinöitä. Siemeniä käytetään useiden ruoka-aineiden ja juomien valmistuksessa, ja läntisessä Afrikassa niitä usein pureskellaan sellaisenaan. Myös lajien Cola ballayi, Cola verticillata ja Cola sphaerocarpa hedelmät ovat syötäviä.[5]
Koolapuut (Cola) on malvakasvien (Malvaceae) heimon alaheimoon Sterculioideae kuuluva kasvisuku. Siihen kuuluu noin 100–125 lajia lähinnä trooppisen ilmastoalueen puita. Kaikki suvun lajit kasvavat luontaisina Afrikassa. Kahta suvun lajia viljellään kolapähkinöiksi kutsuttujen siementensä vuoksi.
Cola est un genre de la famille des Malvaceae (famille des Sterculiaceae selon la classification classique). C'est, entre autres, la même famille que le cacaoyer. Ces arbres produisent les noix de kola.
Selon le Catalogue of Life, le genre comprend les 110 espèces suivantes[1] :
Tropicos en dénombre 169[2], dont :
Cola est un genre de la famille des Malvaceae (famille des Sterculiaceae selon la classification classique). C'est, entre autres, la même famille que le cacaoyer. Ces arbres produisent les noix de kola.
Cola, un xénero de plantas fanerógamas con 163 especies, pertencente á subfamilia Sterculioideae dentro da familia Malvaceae. Comprende máis de 100 especies arbóreas nativas de África. O froito, coñecido coma noz de cola é empregado coma aromatizante e medicinal. Moitas veces as propias árbores coñécense co nome de noz de cola.
Son árbores monoicas ou dioicas de follas simples, palmatilobadas ou dixitadas, con pecíolos a miúdo provistos dun pulvínulo. Flores en acios ou panículas axilares sobre a madeira vella. Teñen o cáliz con 4-5(-7) lóbulos e carecen de pétalos. As flores masculinas con 5-12 estames dispostos en dous aneis sobre unha coroa. O froito, coñecido coma noz de cola aparece en folículo de 3-4 carpelos leñosos con dehiscencia lonxitudinal.
Empréganse as sementes (noces) da árbore da cola (Cola nitida (Vent.) Schott et Endl. ou da Cola acuminata (Beauv.) Schott et Endl.), desecadas e desprovistas dos tegumentos. Da noz de cola producíase noutrora un extracto para refrescos polo seu alto contido de cafeína (até o 5 %).
En África empréganse aínda as sementes de maneira tradicional.
Bases xánticas: cafeína (1-2,5%), vestixios de teobromina e teofilina. Taninos (5-10%): catecol, epicatecol; flobafenos, sales potásicas.
Estimulante do sistema nervioso central (comparábel ao café ou té), defatigante, cardiotónico, dixestivo, lipolítico, diurético.
Excitación, insomnio, taquicardia. Pode provocar sobreexcitación seguida de depresión. A noz de cola libera amodo a cafeína, polo que presenta un efecto estimulante máis suave que o café e alonga o tempo de eliminación da cafeína, o que potencia o efecto excitante das bebidas refrescantes nas que van asociados a outras drogas con bases xánticas: evitar as asociacións con café, té, mate ou guaraná.
Foi descrito por Schott & Endl. e publicado en Meletemata Botanica 33, no ano 1832. A especie tipo é Cola acuminata (P.Beauv.) Schott & Endl.[1]
Cola, un xénero de plantas fanerógamas con 163 especies, pertencente á subfamilia Sterculioideae dentro da familia Malvaceae. Comprende máis de 100 especies arbóreas nativas de África. O froito, coñecido coma noz de cola é empregado coma aromatizante e medicinal. Moitas veces as propias árbores coñécense co nome de noz de cola.
Kola (lat. Cola) je rod drveća porijeklom iz tropskih kišnih šuma Afrike, koji su u porodici Malvaceae.
Vrste iz ovoga roda ponekad se nazivaju i stabla kole ili kola orasi. Sadrže kofein, koji se često koristi kao začin i sastojak pića. Imaju srodstvo s kakaom.
To su zimzelena stabla, rastu i do 20 metara visine. Imaju sjajno ovalno lišće do 30 cm dugačko i plodove zvjezdastog oblika.[1]
Kola je rod porodice Malvaceae s oko 100 do 125 vrsta. Rastu u nizinama i gorskim šumama kontinentalne (prvenstveno tropske Afrike).[2] Kola orasi dobivaju se prije svega od vrsta Cola nitida i Cola acuminata. Izvan kontinentalne Afrike, neke vrste se uzgajaju u državama kao što su: Brazil, Jamajka i drugdje u vlažnim tropima.
Kola (lat. Cola) je rod drveća porijeklom iz tropskih kišnih šuma Afrike, koji su u porodici Malvaceae.
Vrste iz ovoga roda ponekad se nazivaju i stabla kole ili kola orasi. Sadrže kofein, koji se često koristi kao začin i sastojak pića. Imaju srodstvo s kakaom.
To su zimzelena stabla, rastu i do 20 metara visine. Imaju sjajno ovalno lišće do 30 cm dugačko i plodove zvjezdastog oblika.
Kolaštom[1] (Cola) je ród z podswójby sterkulijowych rostlinow (Sterculioideae) znutřka swójby šlězoweych rostlinow (Malvaceae).
Wobsahuje sćěhowace družiny:
Kolaštom (Cola) je ród z podswójby sterkulijowych rostlinow (Sterculioideae) znutřka swójby šlězoweych rostlinow (Malvaceae).
Wobsahuje sćěhowace družiny:
(Cola nitida) (Cola acuminata) (Cola verticillata) (Cola vera)Cola Schott & Endl., 1838 è un genere di piante angiosperme dicotiledoni appartenente alla famiglia delle Malvacee.[1]
Sono alberi originari delle foreste tropicali dell'Africa, alcune specie sono utilizzate per il frutto, contenente caffeina, spesso usato come aromatizzante nelle bevande.
Sono alberi sempreverdi, alti fino a 20 m, con foglie ovoidali lucide lunghe fino a 30 cm e frutti a forma di stella.
La classificazione tradizionale (Sistema Cronquist) attribuiva il genere Cola alla famiglia delle Sterculiacee[2].
La moderna classificazione APG lo colloca tra le Malvaceae, nella sottofamiglia Sterculioideae[3][4].
Il genere comprende le seguenti specie:[1]
Cola Schott & Endl., 1838 è un genere di piante angiosperme dicotiledoni appartenente alla famiglia delle Malvacee.
Sono alberi originari delle foreste tropicali dell'Africa, alcune specie sono utilizzate per il frutto, contenente caffeina, spesso usato come aromatizzante nelle bevande.
Vide etiam paginam discretivam: Cola
Cola (nomen botanicum ab Henrico Gulielmo Schott et Stephano Ladislao Endlicher anno 1832 statutum) est genus arborum cuius species in silvis pluviosis Africae sponte gignuntur. Species duae, videlicet Cola acuminata et C. nitida, fructus producunt quorum semina, caffeinum continentia, sicut stimulantia adhibentur.
Vide "Cola" apud Vicispecies. 
Situs scientifici: Tropicos • GRIN • ITIS • NCBI • Biodiversity • Encyclopedia of Life • Plant Name Index • Plantes d'Afrique • USDA Plants Database Vide etiam paginam discretivam: Cola
Cola (nomen botanicum ab Henrico Gulielmo Schott et Stephano Ladislao Endlicher anno 1832 statutum) est genus arborum cuius species in silvis pluviosis Africae sponte gignuntur. Species duae, videlicet Cola acuminata et C. nitida, fructus producunt quorum semina, caffeinum continentia, sicut stimulantia adhibentur.
Kolamedis (Cola) – dedešvinių (Malvaceae) šeimos visžalių medžių gentis, paplitusi Afrikos tropikuose.
Medžiai užauga iki 30 m aukščio. Kolamedžių riešutuose gausu kofeino. Jų kramtymas populiarus tarp vietinių gyventojų. Kolamedžio sėklos naudojamos gydant kvėpavimo takų ligas, turi tonizuojančių, energetinių savybių, mažina apetitą. Kolamedžių riešutai naudoti kolos gėrimo gamyboje, tačiau dabar juos pakeičia kiti ingriedientai.
Žinomos ~125 kolamedžių rūšys. Kai kurios iš jų:
Kolamedis (Cola) – dedešvinių (Malvaceae) šeimos visžalių medžių gentis, paplitusi Afrikos tropikuose.
Medžiai užauga iki 30 m aukščio. Kolamedžių riešutuose gausu kofeino. Jų kramtymas populiarus tarp vietinių gyventojų. Kolamedžio sėklos naudojamos gydant kvėpavimo takų ligas, turi tonizuojančių, energetinių savybių, mažina apetitą. Kolamedžių riešutai naudoti kolos gėrimo gamyboje, tačiau dabar juos pakeičia kiti ingriedientai.
Cola is de botanische naam van een geslacht dat bestaat uit meer dan honderd soorten bomen die voorkomen in Afrika. Het enige bekende product is de kolanoot, die voornamelijk geleverd wordt door Cola acuminata.
Het geslacht wordt tegenwoordig vaak geplaatst in de familie Malvaceae, maar werd voorheen ingedeeld in de familie Sterculiaceae. Dit is dezelfde plaatsing als de leverancier van cacao, zodat deze, zo op het oog, nauw verwant lijkt. Maar in de familie Malvaceae wordt deze laatste echter in een andere onderfamilie geplaatst; ze is dus niet erg nauw verwant.
Cola is de botanische naam van een geslacht dat bestaat uit meer dan honderd soorten bomen die voorkomen in Afrika. Het enige bekende product is de kolanoot, die voornamelijk geleverd wordt door Cola acuminata.
Het geslacht wordt tegenwoordig vaak geplaatst in de familie Malvaceae, maar werd voorheen ingedeeld in de familie Sterculiaceae. Dit is dezelfde plaatsing als de leverancier van cacao, zodat deze, zo op het oog, nauw verwant lijkt. Maar in de familie Malvaceae wordt deze laatste echter in een andere onderfamilie geplaatst; ze is dus niet erg nauw verwant.
Kolatrær (Cola) er en slekt med omtrent 125 forskjellige trearter. Kolanøtter ble blant annet brukt i opprinnelig Coca-Cola. De hører til underfamilien Sterculioideae i kattostfamilien (Malvaceae) som bl.a. inneholder også Theobroma cacao, kakaotreet.
Treet blir cirka 10 til 20 m høyt. Dets kraftige blader har lange stilker og er elliptiske eller eggformede. De er opp til 20 cm lange og 10 cm brede. Treet bærer hele året både hvit-gulaktige blomster og nøtteaktige frukter, som inneholder opp til 10 kolanøtter. Fruktene er ovale, har en bølget overflate og er opp til 12 cm lange.
Kolatreet kommer opprinnelig fra de tropiske skogene i Vestafrika, men blir i dag dyrket i hele det tropiske beltet 20 grader nord og sør for ekvator. De viktigste produsentene er Brasil, Nigeria og de Vestindiske øyene.
Kolatreet ble kjent først og fremst gjennom anvendelse av ekstrakter fra nøttene i fremstillingen av Coca-Cola. De inneholder blant annet koffein og teobromin.
Kolatrær (Cola) er en slekt med omtrent 125 forskjellige trearter. Kolanøtter ble blant annet brukt i opprinnelig Coca-Cola. De hører til underfamilien Sterculioideae i kattostfamilien (Malvaceae) som bl.a. inneholder også Theobroma cacao, kakaotreet.
Hasło w Wikisłowniku Kola (Cola Schott & Endl.) – rodzaj roślin z rodziny ślazowatych Malvaceae, dawniej zaliczany do zatwarowatych Sterculiaceae. Należy do niego ok. 50 gatunków pochodzących z Afryki. Gatunkiem typowym jest Cola acuminata (Palisot de Beauvois) H. W. Schott et Endlicher[2].
Zawsze zielone drzewa. Nasiona zawierają alkaloid – kofeinę.
Po odkryciu polifiletycznego charakteru zatwarowatych i podziale ich na kilka linii rozwojowych w randze podrodzin w obrębie ślazowatych Malvaceae, rodzaj kola utrzymał się w podrodzinie Sterculioideae Burnett w przeciwieństwie do większości dawnych przedstawicieli zatwarowatych[1][3].
Gromada okrytonasienne (Magnoliophyta Cronquist), podgromada Magnoliophytina Frohne & U. Jensen ex Reveal, klasa Rosopsida Bastsch, podklasa ukęślowe (Dilleniidae Takht. ex Reveal & Tahkt.), nadrząd Malvanae Takht., rząd ślazowce (Malvales Dumort.), podrząd Malvineae Rchb., rodzina zatwarowate (Sterculiaceae (DC.) Bartl.), rodzaj kola (Cola Schott & Endl.)[4].
Kola (Cola Schott & Endl.) – rodzaj roślin z rodziny ślazowatych Malvaceae, dawniej zaliczany do zatwarowatych Sterculiaceae. Należy do niego ok. 50 gatunków pochodzących z Afryki. Gatunkiem typowym jest Cola acuminata (Palisot de Beauvois) H. W. Schott et Endlicher.
Cola é um género de plantas pertencente à subfamília Sterculioideae, família Malvaceae. As variedades mais comuns são obtidas de várias árvores do oeste da África ou da Indonésia, como Cola nitida ou Cola vera e a Cola acuminata. O grupo contém um total de 125 espécies.[1] O fruto destas plantas é chamado de noz-de-cola.
Cola é um género de plantas pertencente à subfamília Sterculioideae, família Malvaceae. As variedades mais comuns são obtidas de várias árvores do oeste da África ou da Indonésia, como Cola nitida ou Cola vera e a Cola acuminata. O grupo contém um total de 125 espécies. O fruto destas plantas é chamado de noz-de-cola.
Cola este un gen de arbori tropicali din familia Malvaceae. Este originar din Africa de Vest și este cultivat în zonele tropicale. Arborele de cola crește până la 12 m înălțime, are frunzele lanceolate, ascuțite la ambele capete, cu nervuri proeminente, colorate în verde închis. Florile sunt mici și albe, au dungulițe roșietice fine și cresc în dreptul nodurilor, fiind acoperite de frunze. Fructul de cola este alcătuit din 5 păstăi, care îi dau forma de stea. Fiecare păstaie conține 5-6 semințe mari - nucile de cola, care sunt roșii în interior și au coaja maro și netedă. Planta conține următorii compuși chimici principali: cofeină, teofilină și tanini.
Cele mai importante calități ale arborelui de cola sunt: energizant, stimulează apetitul și ritmul respirator, diuretic, antidepresiv. În fitoterapie se utilizează semințele - nucile de cola (care se culeg înainte de a se coace). Extrasul din aceste nuci este folosit în industria băuturilor răcoritoare.
Cola este un gen de arbori tropicali din familia Malvaceae. Este originar din Africa de Vest și este cultivat în zonele tropicale. Arborele de cola crește până la 12 m înălțime, are frunzele lanceolate, ascuțite la ambele capete, cu nervuri proeminente, colorate în verde închis. Florile sunt mici și albe, au dungulițe roșietice fine și cresc în dreptul nodurilor, fiind acoperite de frunze. Fructul de cola este alcătuit din 5 păstăi, care îi dau forma de stea. Fiecare păstaie conține 5-6 semințe mari - nucile de cola, care sunt roșii în interior și au coaja maro și netedă. Planta conține următorii compuși chimici principali: cofeină, teofilină și tanini.
Cele mai importante calități ale arborelui de cola sunt: energizant, stimulează apetitul și ritmul respirator, diuretic, antidepresiv. În fitoterapie se utilizează semințele - nucile de cola (care se culeg înainte de a se coace). Extrasul din aceste nuci este folosit în industria băuturilor răcoritoare.
Kola (znanstveno ime Cola) je rod okoli 125 vrst visokih dreves iz družine slezenovk, ki rastejo zlasti v Afriki.
Drevesa so visoka 10-20 metrov. Imajo usnjate liste, ki so steblu razvrščeni izmenjujoče in so eliptični ali podolgasti. Listi so dolgi do 20 cm ter široki do 10 cm. Drevo vso leto cveti, cvetovi so beli do rumenkasti. Cvetovi poženejo iz poganjka neposredno iz debla, iz njih pa po oploditvi nastanejo ovalni petkraki plodovi, ki tehtajo tudi več kot 15 kg. V vsakem plodovem kraku je nekaj semen - v plodu se skupaj nahaja do 10 semen.
Drevesa iz rodu kola prvotno izhajajo iz tropskih gozdov zahodne Afrike, danes pa jih gojijo povsod v tropih. Glavne pridelovalke so Brazilija, Nigerija in Vzhodnoindijski otoki.
Izvlečki iz semen kole so se uporabljali pri izdelavi kokakole, kar je dalo pijači tudi ime, rastlina pa je tako postala bolj poznana po svetu. Danes se uporabljajo umetne arome, še vedno pa nekateri proizvajalci osvežilnih pijač uporabljajo naravne izvlečke.
Plodovi imajo grenek okus ter vsebujejo kofein. Plemena zahodne Afrike zato že od nekdaj uporabljajo semena kole za žvečenje, pogosto v obredih. Žvečenje semen zmanjša lakoto.
Kofein, ki ga plodovi vsebujejo, deluje tudi bronhodilatorno, zato se rastlina uporablja tudi pri blaženju kašlja in simptomv astme. V farmaciji predstavlja drogo oluščeno seme.
Domačini v Afriki semena, dokler so sveža, žvečijo in jih imenujejo guru-guru; žvečenje jim nadomešča alkohol, daje jim moč ob telesnih naporih, služi jim kot denar, kot poročno darilo, kot amulet in kot darilni prispevek bogovom.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kola Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: KolaKola (znanstveno ime Cola) je rod okoli 125 vrst visokih dreves iz družine slezenovk, ki rastejo zlasti v Afriki.
Kolaträd (Cola)[1] är ett växtsläkte inom underfamiljen Sterculioideae, med omkring 50 arter i det tropiskt afrikanska skogsområdet. Kolasläktet ingår i familjen malvaväxter.[2]
De är 6–40 meter höga träd, vilkas 4- eller 5-rummiga baljfrukt innehåller frön som saknar frövita, men har en på stärkelse rik grodd.
De viktigaste arterna är det äkta kolaträdet (Cola nitida) , tillspetsade kolaträdet (Cola acuminata), båda omkring 12–20 meter höga, med vidsträckt utbredning och ofta odlade i tropiska Afrika.
Trädens röda frön,kolanötter utgör en viktig handelsartikel och är populära särskilt i Sudan.
Under senare delen av 1800-talet fick torkade kolanötter viss användning i Europa i pastiller, biskivier, karameller likörer med mera. Läskedrycken Coca-Cola innehåller ett extrakt av kolanöt, vilket ger drycken en låg halt av koffein.[3]
_(8735196448)_(2).jpg)
.jpg)
Wikimedia Commons har media som rör Kolasläktet.
Wikispecies har information om Kolasläktet.
Kolaträd (Cola) är ett växtsläkte inom underfamiljen Sterculioideae, med omkring 50 arter i det tropiskt afrikanska skogsområdet. Kolasläktet ingår i familjen malvaväxter.
De är 6–40 meter höga träd, vilkas 4- eller 5-rummiga baljfrukt innehåller frön som saknar frövita, men har en på stärkelse rik grodd.
De viktigaste arterna är det äkta kolaträdet (Cola nitida) , tillspetsade kolaträdet (Cola acuminata), båda omkring 12–20 meter höga, med vidsträckt utbredning och ofta odlade i tropiska Afrika.
Trädens röda frön,kolanötter utgör en viktig handelsartikel och är populära särskilt i Sudan.
Under senare delen av 1800-talet fick torkade kolanötter viss användning i Europa i pastiller, biskivier, karameller likörer med mera. Läskedrycken Coca-Cola innehåller ett extrakt av kolanöt, vilket ger drycken en låg halt av koffein.
Горіхи кола вживають як наркотичний засіб; з нього готують також освіжаючий напій. Горіхи коли здавна мали значення в міновій торгівлі народів Західної Африки, тепер вони знайшли широке застосування у медицині та харчовій промисловості, зокрема їх використовують у виробництві популярних напоїв кока-кола і пепсі-кола.
.jpg){kind=small}
Це незавершена стаття про Мальвові.Горіхи кола вживають як наркотичний засіб; з нього готують також освіжаючий напій. Горіхи коли здавна мали значення в міновій торгівлі народів Західної Африки, тепер вони знайшли широке застосування у медицині та харчовій промисловості, зокрема їх використовують у виробництві популярних напоїв кока-кола і пепсі-кола.
Chi Cô la (danh pháp khoa học: Cola) là một chi thực vật với khoảng 125 loài có nguồn gốc bản địa tại các khu vực rừng ẩm nhiệt đới châu Phi, được xếp vào họ Malvaceae nghĩa rộng, phân họ Sterculioideae (hay trước đây là họ Sterculiaceae theo phân loại cổ điển). Nó có quan hệ với chi Theobroma (cacao) ở Nam Mỹ. Đây là những cây thường xanh, cao tới 20 m, lá hình trứng, nhẵn, dài tới 30 cm. Những cây này cung cấp hạt côla sử dụng trong nhiều nền văn hóa.
Hạt côla có vị đắng và chứa caffeine. Trong một số nền văn hóa Tây Phi, người ta thường hay nhai hạt này. Ngoài ra, hạt côla cũng được dùng nhiều ở Indonesia, Brasil, Jamaica và một số khu vực thuộc khí hậu nhiệt đới ẩm.
Hạt cola có chứa caffein cũng như kolatin và kolatein, có tính chất kích thích giúp giải tỏa căng thẳng, chống mệt mỏi, kích thích tiêu hóa, thậm chí kích thích tình dục.
Các loài chủ yếu:
Chi Cô la (danh pháp khoa học: Cola) là một chi thực vật với khoảng 125 loài có nguồn gốc bản địa tại các khu vực rừng ẩm nhiệt đới châu Phi, được xếp vào họ Malvaceae nghĩa rộng, phân họ Sterculioideae (hay trước đây là họ Sterculiaceae theo phân loại cổ điển). Nó có quan hệ với chi Theobroma (cacao) ở Nam Mỹ. Đây là những cây thường xanh, cao tới 20 m, lá hình trứng, nhẵn, dài tới 30 cm. Những cây này cung cấp hạt côla sử dụng trong nhiều nền văn hóa.
Кола (лат. Cola) — род растений семейства Мальвовые.
Ранее род входил в семейство Стеркулиевые (Sterculiaceae); в системе классификации APG II относится к подсемейству Стеркулиевые (Sterculioideae) семейства Мальвовые (Malvaceae).
Вечнозелёные деревья высотой до 20 м. Мелкие колокольчатые цветки собраны в метёлки. Плод — кожистая или деревянистая сборная листовка из 4—5 плодолистиков. Около 125 видов в тропической Африке. Колу блестящую (Cola nitida), колу заострённую (Cola acuminata) и некоторые другие виды культивируют в тропиках, главным образом в Западной Африке.
По информации базы данных The Plant List, род включает 121 вид[2]. Некоторые из них:
Их семена, так называемые «орехи кола» (около 3 см в диаметре), содержат до 2,5 % кофеина и 0,05 % теобромина. Находят применение в медицине и для изготовления тонизирующих напитков (кока-кола, пепси-кола и др.).
Кола (лат. Cola) — род растений семейства Мальвовые.
Ранее род входил в семейство Стеркулиевые (Sterculiaceae); в системе классификации APG II относится к подсемейству Стеркулиевые (Sterculioideae) семейства Мальвовые (Malvaceae).
共125種，以下只列出部份
參數所指定的目標頁面不存在，建議更正成存在頁面或直接建立下列一個頁面（建立前請先搜尋是否有合適的存在頁面可以取代）：
]]
本文介紹的是一種非洲植物。關於这个名字或類似名的餅乾，請見「可樂果 (餅乾)」。可樂（Cola）是原產於非洲熱帶雨林的錦葵科植物[1]，與南美洲的可可有關，是常綠植物，長達20公尺高，葉子長30公分，呈卵形、有光澤[2]。其果實為可樂果（Kola nut），可提煉出咖啡因（Caffeine），是可樂（Cola，一種飲料）的成分之一，也是該種飲料的命名由來。
可樂果含有咖啡因，味道是苦的。在一些西非地方，可以咀嚼單一或一組的可樂果。很多時在慶典中，都是以可樂果來招呼族長或賓客。西非的穆斯林因不能喝酒，很多都喜歡吃可樂果。咀嚼可樂果可以減輕因飢餓而造成的病楚，但經常咀嚼則會令牙齒染色。
可樂果曾是可口可樂的成份，由於可樂果還含有大量的致癌物──亞硝基化合物，為了避免引發癌症的食品安全問題，也為了降低成本，可樂公司於1955年停止使用可樂果，改以人工香料及咖啡因萃取物來取代。
在非洲以外的地方，如印尼、巴西、牙買加等潮濕地方，有可樂果的栽培種。這些栽培種是高樂高的成份。
可樂果可以治療百日咳及哮喘。內中的咖啡因可以作為支氣管擴張藥，來擴張氣管吸入空氣，但咖啡因代謝物之一茶鹼量並不多，要讓支氣管擴張之劑量超於代謝之量。
可樂果可以有興奮劑及欣快劑的作用，就如其他含有黃嘌呤的植物，如可可、茶、咖啡、瓜拉那及瑪黛茶。它們可以令中央神經系統及心臟興奮。動物實驗發現可樂果有強壯劑及分解脂肪的特性，及激發分泌胃酸。人類研究則發現可樂果有正性變時及輕微的利尿作用。它可以增強人類的警覺性及體能、振奮情緒。吃下一定量的可樂果後會提升體溫、血壓及呼吸率，效果可以長達6小時。
可樂果的成份包括有咖啡因（約2-3.5%）、可可鹼（約1-2.5%）、茶鹼、兒茶酚、酚、棟贛紅、老鷹紅、甜菜鹼、蛋白質、澱粉質、脂肪、硫胺素、核黃素、菸鹼酸、抗壞血酸、糖、纖維素、水、鈣、鉀、鐵、貝他胡蘿蔔素及丹寧酸。
可樂果含有大量的亞硝基化合物，而亞硝基化合物是致癌的，故其食用安全令人懷疑。
參數所指定的目標頁面不存在，建議更正成存在頁面或直接建立下列一個頁面（建立前請先搜尋是否有合適的存在頁面可以取代）：
[[:可樂果 (餅乾)]]
本文介紹的是一種非洲植物。關於这个名字或類似名的餅乾，請見「可樂果 (餅乾)」。 可樂（Cola）是原產於非洲熱帶雨林的錦葵科植物，與南美洲的可可有關，是常綠植物，長達20公尺高，葉子長30公分，呈卵形、有光澤。其果實為可樂果（Kola nut），可提煉出咖啡因（Caffeine），是可樂（Cola，一種飲料）的成分之一，也是該種飲料的命名由來。
コーラ（英: Kola nut、学名：Cola）は、約125種からなるアフリカの熱帯雨林に植生するアオイ科（クロンキスト体系や新エングラー体系ではアオギリ科）コラノキ属の植物の総称である。約20メートルほどに育つ常緑樹。
種子は「コーラ・ナッツ」と呼ばれる。都市部の市場などで流通するナッツは、クリの実ほどの大きさで白色から赤色。実を少しずつ噛み砕いて楽しむ嗜好品として用いられる。アフリカでは族長や客人向けに出されることがよくある。1 - 4％程度のカフェインを含み、噛むと強い渋みを感じるが、一時的に空腹感を減らすことが出来る。コーラ・ナッツを常用すると歯にステインが付き茶色になることもある。アフリカ西部では若い世代の近代化によりコーラ・ナッツが噛まれることは少なくなってきている。
嗜好品の多くが禁じられているイスラム文化においては、コーラ・ナッツは唯一許された興奮剤であった。そのため、産地である熱帯雨林地帯ではほとんど消費されず、古くからサヘル地域やサハラ交易においてもっぱら注目されて取引されていた。
炭酸飲料として著名なコーラは、コーラ･ナッツのエキスを用いていたことからその名がつけられた。ただし、現在はエキスを用いずに作られるコーラがほとんどである。
コーラ（英: Kola nut、学名：Cola）は、約125種からなるアフリカの熱帯雨林に植生するアオイ科（クロンキスト体系や新エングラー体系ではアオギリ科）コラノキ属の植物の総称である。約20メートルほどに育つ常緑樹。
콜라나무는 서아프리카와 인도네시아에 사는, 아욱과(예전엔 벽오동과에 속한다고 여겼음)의 상록 활엽수이다.
콜라나무의 씨앗인 콜라 넛은 주로 Cola nitida와 Cola acuminata 종에서 나며[1] 쓴 맛이 나고 카페인 함량이 높다. 서아프리카에서는 여럿이 모여 콜라 넛을 씹으며 피로를 푸는 관습이 있다.
콜라 넛은 원래 콜라의 재료였지만, 지금은 대량 생산을 위해 향료를 합성해서 만든다.
콜라나무속은 약 100~125개 종으로 이루어져 있으며[1], 다음은 그 일부이다.
