Los lenguados son una familia (Soleidae) de peces, que comprende más de un centenar de especies. Son peces planos, pleuronectiformes, que habitan el fondo de cursos de agua dulce y salada, alimentándose de crustáceos y otros invertebrados. Poseen simetría bilateral al nacer, y durante su desarrollo ambos ojos se desplazan al lado derecho de la cabeza; viven la mayor parte del tiempo con el lado ciego recostado sobre el lecho acuático. Sus colores oscuros, su delgadez y su quietud sobre el fondo los hace una presa difícil.
Son muy apreciados en gastronomía por su carne blanca y fina, de sabor delicado; entre las especies más consumidas está el lenguado común, Solea solea.
Los lenguados son una familia (Soleidae) de peces, que comprende más de un centenar de especies. Son peces planos, pleuronectiformes, que habitan el fondo de cursos de agua dulce y salada, alimentándose de crustáceos y otros invertebrados. Poseen simetría bilateral al nacer, y durante su desarrollo ambos ojos se desplazan al lado derecho de la cabeza; viven la mayor parte del tiempo con el lado ciego recostado sobre el lecho acuático. Sus colores oscuros, su delgadez y su quietud sobre el fondo los hace una presa difícil.
Son muy apreciados en gastronomía por su carne blanca y fina, de sabor delicado; entre las especies más consumidas está el lenguado común, Solea solea.
Morski listi (znanstveno ime Soleidae) so družina rib, ki združuje morske ter sladkovodne vrste rib. Morske vrste listov v večini živijo ob obalah Evrope, Avstralije in Japonske, sladkovodne vrste pa lahko najdemo v Afriki, Južni Aziji, na Novi Gvineji ter v Avstraliji. Družina vsebuje 30 rodov in skupno 180 vrst.[1]
Ko se izležejo, imajo obe strani telesa simetrični in na vsaki strani oko ter spodaj na sredini usta. Šele kasneje, ko odrastejo, se jim eno oko prestavi na drugo stran glave in začnejo plavati obrnjeni na bok, kar jim omogoča, da se lahko tudi zakopljejo v pesek. Peščena barva telesa v kombinaciji s peščeno podlago jim omogoča večjo varnost pred plenilci.[2]
V Jadranu živijo povsod, kjer je muljnato ali peščeno dno, največ pa jih je v morju zahodne Istre. Nahajajo se v globinah do 150 metrov in največ v času, ko se mrestijo, to je v jeseni in pozimi. Večino svojega življenja preživijo na morskem dnu, v pesku, na ploščatih kamnih ali v bližini travnatih oaz. Zanje ni značilno združevanje v jate. Prehranjujejo se z manjšimi raki, raznimi črvi in ikrami drugih vrst rib.[3]
Morski listi (znanstveno ime Soleidae) so družina rib, ki združuje morske ter sladkovodne vrste rib. Morske vrste listov v večini živijo ob obalah Evrope, Avstralije in Japonske, sladkovodne vrste pa lahko najdemo v Afriki, Južni Aziji, na Novi Gvineji ter v Avstraliji. Družina vsebuje 30 rodov in skupno 180 vrst.
Ko se izležejo, imajo obe strani telesa simetrični in na vsaki strani oko ter spodaj na sredini usta. Šele kasneje, ko odrastejo, se jim eno oko prestavi na drugo stran glave in začnejo plavati obrnjeni na bok, kar jim omogoča, da se lahko tudi zakopljejo v pesek. Peščena barva telesa v kombinaciji s peščeno podlago jim omogoča večjo varnost pred plenilci.
V Jadranu živijo povsod, kjer je muljnato ali peščeno dno, največ pa jih je v morju zahodne Istre. Nahajajo se v globinah do 150 metrov in največ v času, ko se mrestijo, to je v jeseni in pozimi. Večino svojega življenja preživijo na morskem dnu, v pesku, na ploščatih kamnih ali v bližini travnatih oaz. Zanje ni značilno združevanje v jate. Prehranjujejo se z manjšimi raki, raznimi črvi in ikrami drugih vrst rib.