Los boídos o boas (Boidae) son una familia de serpientes constrictoras, es decir que matan a sus presas por constricción, encerrándolas entre sus anillos.
Algunas características físicas son:
Pueden ser arborícolas, terrícolas, acuáticas o cavadoras.
Presentan un área de dispersión muy amplio, ya que se pueden hallar en difundidos a través del continente americano, Europa Oriental, Asia Occidental, África Septentrional, Madagascar y en ciertas islas de Oceanía.
Son parientes cercanos, tanto los boideos como los pitónidos se distinguen por su carácter poco evolucionado, por ejemplo, no disponen de veneno, carencia que se ven obligados a suplir mediante el empleo de la técnica de constricción para matar a sus presas. Ambas familias varían en el tamaño de sus especies, habiendo algunas de gran tamaño y otras con dimensiones más discretas. Ambas son constrictoras, pero no son venenosas y algunas de las especies tienden a ser muy similares en apariencia, con cuerpos largos y gruesos.[1]
Viven en lugares diferentes. Las boas viven en el hemisferio occidental, en América, aunque existen algunas especies en Madagascar. Suelen preferir lugares húmedos y selváticos, aunque hay algunas especies que se encuentran en África. En el caso de las pitones se encuentran en Asia, Australia y África.
Tienen diferencias físicas destacables, sobre todo en lo que se refiere al cráneo y las filas de dientes. Las boas constrictoras pueden llegar a ser muy largas, sobrepasando los cuatro metros. Sus cabezas no tienen huesos y poseen una menor cantidad de dientes. En el caso de las pitones también son muy largas, pero su cabeza tiene una estructura mucho más definida y poseen una buena cantidad de dientes. Las pitones se pueden distinguir de las boas en que tienen dientes en el premaxilar, un pequeño hueso en la parte frontal de la mandíbula superior.
Las boas tienen reproducción vivípara (dan a luz a través de un saco vitelino y una membrana), mientras que las pitones son ovovivíparas (a partir de huevos mantenidos en el vientre).[2] Hay algunas excepciones, ya que pueden haber especies de boa de arena que ponen huevos (Ej.: Eryx johnii).
Se toman en cuenta las siguientes especies, según UICN:[3]
La familia Boidae se divide en las siguientes subfamilias, según "The Reptile Database":[4]
Los boídos o boas (Boidae) son una familia de serpientes constrictoras, es decir que matan a sus presas por constricción, encerrándolas entre sus anillos.
Udavi ali boe (znanstveno ime Boidae) so družina nestrupenih kač, razširjenih po tropskih predelih Novega sveta (Severna, Srednja in Južna Amerika vključno s Karibi). Anatomsko so razmeroma primitivne kače srednje do velike rasti, znane po tem, da svoj plen ubijejo s stiskanjem, podobno kot pitoni Starega sveta.
S pitoni si delijo nekaj predniških lastnosti, kot so razmeroma rigidna spodnja čeljustnica in zakrnel ostanek medeničnega obroča z zadnjimi okončinami, ki sta vidni kot par ostrog na vsaki strani kloake. Analni ostrogi sta večji pri samcih kot samicah. Večina vrst ima tudi še delujoče levo pljučno krilo, ki lahko doseže tudi do 75 % velikosti desnega. Imajo pa drugačno zobovje od pitonov in so za razliko od njih ovoviviparni.[3][4]
Od ostalih, bližnje sorodnih družin se jasno ločijo po anatomskih podrobnostih, predvsem pa po molekularnih znakih.[2]
Znani so predvsem po načinu lova, pri katerem se splazijo do plena, ga bliskovito ovijejo z več zavoji in ga pričnejo stiskati. Četudi je lahko sila stiskanja precejšnja, smrt ne nastopi zaradi zdrobitve telesa. Sodeč po fizioloških preskusih tudi zadušitev (stisnjena žival ne more razširiti prsnega koša za vdih) ni vzrok smrti, temveč vsaj pri podganah do nje pride zaradi srčnega zastoja, ker je zaradi stisnjenih žil porušeno razmerje tlaka med arterijami in venami, to pa ovira polnjenje srca in zmoti ritem.[5]
Nekoč so bili udavi in pitoni klasificirani v skupno družino Boidae, na ravni poddružin.[6] Z uvedbo molekularne taksonomije, ki je v kombinaciji z anatomskimi znaki dala jasnejšo sliko sorodnosti, so bili najprej ločeni v lastni družini (Boidae in Pythonidae). V nedavni reviziji družine udavov so bile nato nekdanje geografsko ločene poddružine povzdignjene v rang samostojnih družin: to so afriške Calabariidae, Candoiidae iz Jugovzhodne Azije in Oceanije, Erycidae (»udavi Starega sveta«) ter Sanziniidae z Madagaskarja. Udavi v ožjem smislu so tako omejeni na Ameriki s pripadajočimi otočji.[2]
Prepoznanih je približno 30 vrst, ki jih združujemo v pet rodov.[2][7]
Udavi ali boe (znanstveno ime Boidae) so družina nestrupenih kač, razširjenih po tropskih predelih Novega sveta (Severna, Srednja in Južna Amerika vključno s Karibi). Anatomsko so razmeroma primitivne kače srednje do velike rasti, znane po tem, da svoj plen ubijejo s stiskanjem, podobno kot pitoni Starega sveta.
S pitoni si delijo nekaj predniških lastnosti, kot so razmeroma rigidna spodnja čeljustnica in zakrnel ostanek medeničnega obroča z zadnjimi okončinami, ki sta vidni kot par ostrog na vsaki strani kloake. Analni ostrogi sta večji pri samcih kot samicah. Večina vrst ima tudi še delujoče levo pljučno krilo, ki lahko doseže tudi do 75 % velikosti desnega. Imajo pa drugačno zobovje od pitonov in so za razliko od njih ovoviviparni.
Od ostalih, bližnje sorodnih družin se jasno ločijo po anatomskih podrobnostih, predvsem pa po molekularnih znakih.
Znani so predvsem po načinu lova, pri katerem se splazijo do plena, ga bliskovito ovijejo z več zavoji in ga pričnejo stiskati. Četudi je lahko sila stiskanja precejšnja, smrt ne nastopi zaradi zdrobitve telesa. Sodeč po fizioloških preskusih tudi zadušitev (stisnjena žival ne more razširiti prsnega koša za vdih) ni vzrok smrti, temveč vsaj pri podganah do nje pride zaradi srčnega zastoja, ker je zaradi stisnjenih žil porušeno razmerje tlaka med arterijami in venami, to pa ovira polnjenje srca in zmoti ritem.
